Tako kot vsako leto, smo tudi letos študentje višjih letnikov organizirali jesensko ekskurzijo, ki je namenjena predvsem brucom. Namen te ekskurzije je predvsem spoznavanje – vsi vemo, da mora vsak bruc poznati vse starejše, če hoče dobiti vse podpise v indeks. Ker pa smo Društvo študentov geologije, smo to ekskurzijo izvedli v geološkem duhu.
foto: Erazem Dolžan
Vodstvo ekskurzije je prevzel novopečeni profesor dr. Luka Gale in skupaj smo se v nekoliko oblačnem, a kar toplem jesenskem dnevu, odpravili na teren. Dobili smo se pred našim oddelkom na Prulah, se posedli po avtomobilih – če me spomin ne vara jih je bilo kar 5, in se odpeljali proti naši prvi točki ta dan.
Prvo točko je predstavljal postanek na eni iz med barjanskih njiv pri Škofljici, pod katero so v prejšnjem stoletju odkrili ostanke naselja koliščarjev. Vsi, vsaj okvirno, vemo kdo so to bili, zato ne bom izgubljal besed okoli arheološkega najdišča. Ker njivo danes obdelujejo, lahko na površini še danes najdemo artefakte, ki bi lahko bili ostanki kolišč in njihovih prebivalcev. Po Lukovih nekaj besedah o nastanku Ljubljanske kotline in nastanku barja smo se, kot pravi geologi, zapodili v mokro travo v iskanju geološko arheoloških artefaktov. Po 10 minutah izogibanja blatu smo našli nekaj zanimivih primerkov pooglenelih koščic – zaradi mene gre lahko tudi za ostanke roštilja iz lanskega leta in pa ostanke različnih orodij. Da gre za ostanke orodja, smo lahko kar prepričani, saj so koščke predstavljali odbitki iz roženca. Da gre za delo človeških rok lahko sklepamo iz tega, da so koščki ostrorobi – če bi jih na tistem delu barja odložila reka bi izgubili ostre robove. Ker nihče ni bil preveč navdušen nad našo kulturno dediščino, smo se odpravili naprej, proti naslednji točki.
foto: Erazem Dolžan
foto: Erazem Dolžan
Naš terenski dan smo nadaljevali v kamnolomu Pleše. Tam nam je najprej prijazni domačin predstavil kratko zgodovino rudarjenja na tem območju. Pokazal nam je nekaj zaprtih vhodov v rudnike in drobilnico ter sejalnico rude. Na kratko nam je tudi opisal postopke predelovanja rude. Nekateri bruci in tudi kar nekaj starejših študentov je že brusilo kladiva, saj so komaj čakali, da bodo lahko našli prve primerke za v svojo novo geološko zbirko. Prvo orudenje smo zagledali v izdanku ob cesti in začel se je naval razbijanja in divjih vzklikov sreče ob »enih svetlečih kamnih«. Našli smo prvo baritno žilo rudišča Pleše. Rudišče so izkoriščali v prejšnjem stoletju, vendar so ga do konca stoletja povsem opostili, ker ruda ni bila dovolj bogata. Gre za klasičen primer svinčeno cinkovega rudišča z žilami in polami barita, ki jih lahko najdemo na več lokacijah v permokarbonskih kamnin v predelih Posavskega hribovja. Po razbijanju, zdaj že, baritne žile ob cesti, smo se odpravili še na jalovišče. Tam smo našli tudi nekaj kristalov barita in tudi nekaj masivnega galenita.
foto: Erazem Dolžan
Po razbijanju rudonosnih permokarbonskih kremenovih peščenjakov smo si ogledali tudi kamnolom Pleše. Kamnolom v večini sestavlja glavni dolomit, v katerem se nahaja guba velikih dimenzij in, če me spomin ne vara, spodnje triasne kamnine. Kamnini loči lepo viden prelom. Bruci so bili lepo presenečeni nad dejstvom, da glavni dolomit ni le »siv kamn«, ampak je v njem vidno ogromno zanimivih tekstur. Tako so opazovali menjavanje temnejših in svetlejših lamin in spoznavali življenje ciano bakterij, opazovali so izsuševanje površine v obliki izsušitvenih por in tipi tekstur,…
foto: Erazem Dolžan
Kot se spodobi, je v kamnolomi bil tudi čas za malico in počitek. Takoj za dopoldanskim počitkom, smo se odpravili proti Jezeru. Tam smo ob toplem soncu poslušali nekaj besed o možnem nastanku jezera in o geologiji v okolici Krima. Po nekaj minutnem namakanju nog smo se odpravili še do zadnje točke dneva – opuščenega kamnoloma »podpeškega apnenca«. Tam smo si ogledali kako izgleda neobdelan »podpečan« in poslušali nekaj o spremembi razmer, ki so se zgodile od zgornjega triasa do jure. Bruci so že nekoliko zavijali z očmi, saj so opazili v apnencih kar nekaj »enih belih črt«. Hitro smo ugotovili, da gre za enega iz med več horizontov litiotidnih školjk, ki so v juri domovale na teh lokacijah. Po nabiranju školjk in polžev je sledil krajši počitek ob kavi, nato pa smo se odpravili proti Ljubljani na prisluženo pozno kosilo.
foto: Erazem Dolžan
foto: Erazem Dolžan
Ekskurzija za bruce je pomemben dogodek za spoznavanje tako brucev med seboj, kot tudi spoznavanje brucev s študenti višjih letnikov. Podobna ekskurzija se bo ponovila tudi drugo leto, lokacija pa naj za enkrat ostane še skrivnost!
Blaž Vičič
DRUŠTVO ŠTUDENTOV GEOLOGIJE 