Jamsko kartiranje v Idrijski jami – RŽS Idrija

Kot že omenjeno, smo z upokojenim profesorjem dr. Jožetom Čarjem, že na prejšnji ekskurziji odprli debato o jamskem kartiranju. Včasih so študentje oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti, prihajali v Idrijo za več dni na terenske vaje kjer so kartirali v rovih Rudnika živega srebra Idrija. Čeprav včasih del študijskega programa, v zadnjih letih študentje nimamo več te možnosti, kar je škoda. Ker je stvar malce drugačna od običajnega geološkega katiranja, predvsem pa zelo uporabna tudi v drugih vejah geologije ne samo v rudnikih, smo krajši tečaj organizirali sami.

Dr. Jože Čar nam je zopet velikodušno ponudil pomoč in nam spet ponudil dvonevni tečaj v Idriji. Prav tako so nam zelo na roko šli v rudniku, kjer je geolog Bojan Režun obljubil spremstvo in pridobil dovoljenje za vstop v jamo.

Vsi pogoji so bili izpolnjeni in zopet je bila ekipa 15 študentov zbrana v trenutku. Zima je za geologe mrtvi čas terenskega dela, kar pa seveda ne velja za rudniške rove (tam namereč ne sneži), tako smo se januarja dobili v Idriji.

Prvi del dvodnevne ekskurzije je bil teoretičen, dr. Čar nam je odpredaval teoretične vsebine, ki se tičejo jamskega kartiranja. V prostorih RŽSI smo tako preživeli dopoldne in proti koncu pregledali še geološko zbirko in se tako sprehodili skozi kamnine idrijskega ozemlja. Po kosilu je sledil se krajši geološki teren v okolici Idrije.

Teorija jamskega kartiranja.
foto: Erazem Dolžan

Dr. Čar kaže čistopise jamskih kart geologov “Idrijske geološke šole”.
foto: Dejan Sedej

Rake – Idrijska Via amore, skrivajo pester nabor kamnin.
foto: Dejan Sedej

“Zakriti kras” ali “obnarivni kras” pri Podroteji.
foto: Dejan Sedej

Skupinska fotografija na jezu pri Kobili.
foto: Dejan Sedej

Dan smo zaključili z večerjo v Piceriji Rondel, ki se nahaja v enem izmed stolpov grada Gewerkenegg. Po kar nekaj urnemu druženju, ki se je dogajalo tudi drugod po Idriji, smo se odpravili spat, kajti naslednji dan nas je čakal “šeht” v jami.

Ne prezgodaj, ob osmih zjutraj smo se opremili in spustili v po jašku Frančiške do tretjega obzorja 122m pod površjem. Na obzorju smo se razdelili v skupine in kar kmalu pričeli z delom, vsaka skupina je dvakrat kartirala 20 metrov, prvič v merilu 1:100 in drugič v merilu 1:500. Po končanem kartiranju sta nas Jože in Bojan peljala še na sprehod po 3. obzorju, kjer smo tudi pomalicali.

Zbor pred jaškom Frančiške.
foto: Dejan Sedej

Obvezen vpis v knjigo obiskovalcev.
foto: Dejan Sedej

Kartiranje v rovu.
foto: Dejan Sedej

Dr. Jože Čar in Bojan Režun s študenti v jami.
foto: Dejan Sedej

foto: Dejan Sedej

“brez komentarja”
foto: Dejan Sedej

Epsomit, Berkmandlc se bo mogu obrit.
foto: Dejan Sedej

Dr. Čar med malico.
foto: Dejan Sedej

foto: Dejan Sedej

Malica v opuščenem rovu.
foto: Dejan Sedej

V imenu Društva študentov geologije, se bi rad posebaj zahvalil dr. Jožetu Čarju in geologu Bojanu Režunu, da sta omogočila, ta naš kratek tečaj jamskega kartiranja in nam omogočila pridobiti nova znanja in iskušnje. Poleg vsega pa sta bila spet odlična dneva, v Idriji.

Srečno!

Dejan Sedej

Idrija slovenske geološke “Atene” (1. del)

Na poti z zadnje ekskurzije v sklopu Apneniških Alp, ki smo jih organizirali v društvu je padla ideja, da gremo v Slovenske geološke ali bolje rečeno naravoslovne “Atene”. Ideja je bila že v začetku povezana z avtorjem tega poimenovanja, upokojenim profesorjem dr. Jožetom Čarjem, velikim poznavalcem geologije in zgodovine naravoslovja na Idrijskem. Kot organizator lahko povem, da Jožeta ni bilo potrebno dvakrat vprašati in na prvo žogo nam je ponudil dvodnevno ekskurzijo v Idriji in okolici. Takoj smo zgrabili priložnost in si med ponujenim izbrali dvodnevno sedimentološko-stratigrafsko ekskurzijo, že takoj pa smo vedeli da tektonski del ne bo zapostavljen, saj gremo vendar v Idrijo.

Konec oktobra smo se dobili na standardnem mestu za geološko ekskurzijo v Idriji, pred vhodom v grad Gewerkenegg. Letošnje poletje se je vleklo in prave barve jeseni so šele začele prihajati v pokrajino, Idrijski grad je najboljše izhodišče za najhitrejši skok iz mesta v gozdove idrijskih hribov. Jesneski dnevi so za geologe ob lepem vremenu najlepši, lepa narava, lepe barve, razgaljene kamnine brez nepotrebnega zelenja (z vsem spoštovanjem do botanikov in biologov). Če so vsi našteti pogoji izpolnjeni, se ob pravi ekipi obeta odlična ekskurzija, o ekipi na tej ekskurziji pa ni potrebno izgubljati besed.

In smo šli… 14 študentov geologije različnih letnikov in statusov, naš vodja, vsem pa skupno: geologija, narava in druženje.

Kljub meglenem jutru, že vsi v poglobljeni v geologijo.
foto: Mateja Štefančič

Cona Idrijskega preloma v Jurčkovi grapi, kjer so ob prelomu vklinjeni tektonski klini različnih kamnin idrijskega ozemlja.
foto: Mateja Štefančič

Blaž ob golici enega izmed tektonskih klinov – tektonska glina.
foto: Mateja Štefančič

Na poti proti Idrijskem Razpotju.
foto: Mateja Štefančič

Eva in Kanomeljska dolina – cona Idrijskega preloma.
foto: Mateja Štefančič

Pot proti Rejcovem Griču.
foto: Mateja Štefančič

Nabrali smo sestavine za v golaž.
foto: Mateja Štefančič

Guba ali guba?
foto: Mateja Štefančič

Malica na Rejcovem Griču
foto: Mateja Štefančič

Po celem dopoldnevu dolomitov, po malici spet dolomit, vendar spet drugačen.
foto: Mateja Štefančič

V Bevkovem tektonskem oknu na spodnjekrednih apnencih.
foto: Mateja Štefančič

Na cilju ekskurzije, naše prenočišče – Pšenk.
foto: Mateja Štefančič

Golaž
foto: Polona Kuhar

Druženje ob tabornem ognju dolgo v noč…
foto: Polona Kuhar

Ker je Erazem cel dan nosil GPS, vam lahko prikažem našo turo tudi v Google Earth-u.

Kljub vsemu lepemu, smo bili kar pridni, prehodili smo 19 kilometrov in naredili preko 1150 višinskih metrov vzpona. Na terenu smo bili 8 ur in pol, če zraven prištejemo še družabni večer, voznjo in kuhanje golaža, se skoraj ne izzide.

Idrija slovenske geološke “Atene” (2. del)

Dan smo značeli v sončno jutro in se z avtomobili odpeljali skozi Strug proti Idrijski Beli. V našem planu je bila ekskurzija v Krajinskem parku Zgornja Idrijca z izhodiščem v Knipajzu. Zopet nas je čakala celodnevna ekskurzija, lepo vreme in čudovita narava Zgornje Idrijce.

Dan je bil v geološkem smislu stratigrafsko-sedimentološko orijentiran, in spoznali smo lahko kako kompleksna je zadnja geološka karta idrijsko – cerklajnskega ozemlja, ter kako dobro je potrebno poznati teren za izdelavo take karte. Dr. Čar nas je na ekskurziji popeljal ne le skozi ozemlje na terenu, ampak tudi skozi metode in postopke nastajanja geološke karte, katere soavtor je tudi sam.

Da pa ves čas nismo tiščali glav le v kamninah, smo spoznali glavne točke Geoparka Idrija v delu Zgornje Idrijce. Imeli smo veliko srečo ker naš vodič ni le velik poznavalec geologije, ampak kot zavedni Idrijčan, tudi velik poznavelec zgodovine, kulturne in naravne dediščine. Na celotni poti lahko slišali veliko zanimivh stvari, katerih ni v turističnih vodičh, ampak je za njih potrebno odpreti kakšno bolj debelo knjigo.

Po jutranji kavi in sestavljanju ekipe smo se po petnajst minutni vožnji dobili v Knipajzu…

Peš od Knipajza proti Tratniku.
foto: Mateja Štefančič

Tratnikovi usadi – najlepša golica spodnjega karnijskega horizonta v Sloveniji.
foto: Mateja Štefančič

Na poti tudi adrenalinski prehod čez podrto cesto, ali pa inžinirsko-geološki problem.
foto: Mateja Štefančič

Ladinijske plasti pod Rižnikarjem
foto: Mateja Štefančič

Hitro lateralno spremijanje ladinijskih plasti.
foto: Mateja Štefančič

Blaž v triasnem prelomu.
foto: Mateja Štefančič

Nekaj skrivnosti zaradi katerih se boste mogli udeležiti ekskurzije. foto: Mateja Štefančič

Pri Idrijskih klavžah smo imeli malico.
foto: Mateja Štefančič

Temnosivi plastnati, gomoljasti karnijski apnenci v Črnem potoku – Suha Idrijca.
foto: Polona Kuhar

Prehod karnijskih klastitov v norijsko-retijski dolomit v Bedrovi grapi.
foto: Mateja Štefančič

Megalogontidni apnenec med zgornjim in spodnjih karnijskim klastičnim horizontom – Krekovše – Knipajz
foto: Mateja Štefančič

Transport lesa nekoč…
foto: Mateja Štefančič

…in danes
foto: Mateja Štefančič

Erazem je bil tudi drugi dan priden in to je pot naše ekskurzije.

Prehodili smo skoraj 15 kilometrov, naredili 950 višinskih metrov vzpona in spet hodlili skoraj osem ur.

Preziveli smo odlična dva dneva, v super družbi in se res veliko naučili. Velika zahvala gre seveda dr. Jožetu Čarju za odlično, pestro in zanimivo vodenje, svoje pa je zraven dodalo še lepo jesensko vreme. Idrija je za geologe raj in ker nam je bilo tokrat vsem zelo všeč, se že dogovarjamo za kratek tečaj jamskega kartiranja v Idrijski jami – Rudniku živega srebra Idrija. Lep pozdrav do prihodnjič, SREČNO!

Dejan Sedej