EKSKURZIJA ZA BRUCE 2017

Prejšno soboto smo se z z novopečenimi bruci potepali po našem Kraškem robu. Ogledali smo si mnogo različnih geoloških zanimivosti, ki jih ponuja ta geomorfološka stopnja, a več naj opišejo kar slike same.

Zahvalil bi se Matiju Križnarju za odlično prezentacijo fosilov v kamnolomu Črni kal in g. Pavlu Jamniku za predstavitev arheoloških najdišč v kamnolomu. Hvala!

Vseh skupaj nas je bilo 19 na zelo lep sončen, a kar vatroven dan 🙂

Seveda smo se na koncu odpravili še v lokalno gostilno na golaž z njoki in kozarček dobrega 😉

Se vidimo na Zimski geoavanturi!!

 

This slideshow requires JavaScript.

Advertisements

Geotabor Idrija 2017

 

DSC_0645-168

Udeleženci ok koncu tabora. Na levi najboljša skrbnica in kuhar daleč naokoli…

 

SPLOŠNA STATISTIKA:

 

Število udeležencev:

je skozi tabor variiralo. V ponedeljek nas je bilo 16 od tega 13 študentov geologije Univerze v Ljubljani, 1 mladi raziskovalec, 2 študenta tujih fakultet in sicer iz Nemčije in Hrvaške!

Cilji tabora:

  1. Dobro vzdušje: je bilo popolnoma in odlično doseženo.
  2. Postavitev geološkega stolpca: je bil postavljen in še stoji (v planu je dodati še opisno tablo).
  3. Pridobitev novega znanja: je bilo pridobljeno.

Količina zaužitega alkohola:

Številka je neznana, vendar vsekakor zapisana v hektolitrih.

Število nesreč:

V celotnem trajanju tabora sta se dogodili dve nesreči, ena resna in ena smešna. Nihče od ostalih udeležencev ni bil huje poškodovan.

Ocena prenočišča:

11/10

Ocena prehrane:

11/10

 

PREGLED DOGAJANJA:

Ponedeljek, 17.7.2017

Zjutraj smo se iz različnih koncev Slovenije in Ljubljane odpravili na zahod (za nekatere vzhod) med strmine in ozke ceste vse do slovitega kraja po imenu Idrija. Ko smo prispeli popolnoma vsi (nekateri so v Idriji že slabo uro kofetkali) smo se podali proti severu, po cesti na kateri je mrgolelo cestnih zapor, vse do kraja imenovanega Dolenja Trebuša. Tamkaj nam je naš rezidualni mladi raziskovalec Martin Gaberšek razložil okvirno geološko sestavo okoliša v katerem smo se nahajali ter se podali v bližnji gozdiček iskati primerke, ki so dobili svoje mesto v geološkem stolpcu.

DSC_0006-2

Martin Gaberšek o okolnji geologiji Trebuš

Na tem prvem terenskem pohodu se je pripetila tudi prva uradna nesreča tabora. In sicer je eden izmed udeležencev našel izredno lep primerek fosila v večji skali. V želji, da bi malce težje dostopni fosil spravili iz svojega mesta v skali se je eno izmed kladiv uporabilo kot dleto, drugo pa kot kladivo. Pri udarjanju kladiva ob kladivo se je delček enega izmed njih odkrušil ter pristal v Markovi podlahti. Krvavečo rano se je hitro obvezalo in tujek odstranilo.

Po uspešno zaključeni odpravi v Dolenjo Trebušo in njeno okolico smo se odpravili nazaj do Idrije. Tam smo v bližnji trgovini našli vse potrebno za preživetje naše prve noči. Nato smo se napotili v hribe vse do Hleviške planine. Tam nas je sprejela prijazna gospodarica in izvrstni kuhar, ki sta nam po hitrem oddihu postregla obilno in odlično večerjo. Preostanek noči je potekal mirno in brez večjih posebnosti, kot se za študente geologije spodobi.

Torek, 18.7.2017

Zbudili smo se precej zgodaj, kar je hitro popravil dober zajtrk. Po jutranji toaleti smo se odpeljali v dolino vse do (danes zaprtega) rudnika živega srebra. Tamkaj smo se srečali z bivšim profesorjem, geologom v rudniku živega srebra Idrija, sodelavcem geološkega zavoda… (beri: živo legendo) dr. Jožetom Čarjem. Ta nam je nato razložil najprej celotno geologijo območja ter še nato geologijo rudišča živega srebra. Vsa predstavitev je bila nazorna in zanimiva, začinjena s koščki lastnih izkušenj. Delček celotne geologije smo si nato šli v živo pogledati skozi rudnik. Najbolj je v spominu ostala inverzna lega. Najprej so nas opremili s čeladami in svetilkami nato pa smo morali podpisati izjavo, da smo sami odgovorni za svojo dobrobit v rudniku.

DSC_0179-57

dr. Jože Čar o nastanku rudišča Idrija

 

Najprej smo potovali po turističnem delu, kjer smo si poleg izdankov pogledali še zgodovino izkopavanja rude. Po tem je sledil spust po jašku navpično navzdol, kjer nam je postalo jasno zakaj je bilo potrebno podpisati tiste izjave. Spustili smo se do globine 120 m in sicer do 3. obzorja. Sam rudnik jih je drugače imel kar 17. Geoloških kladiv nam ni bilo dovoljeno jemati s sabo, kajti v primeru, da bi jih lahko vzeli s sabo bi najverjetneje odprli nov rov. Zanimivih stvari, ki bi se jih dalo odkopati v rudniku ni manjkalo. Najverjetneje najbolj zaželena pa je bila rdečkasta cinabaritna ruda. Na površje smo se vrnili z dvigalom ter se nato odpravili na okrepčilo v bližnji lokal. Po napornem dopoldnevu smo si privoščili popoldne za kopanje in počitek. V takšnem duhu je minila tudi noč.

Sreda, 19.7.2017

Zbujanje v sredo je bilo prav tako zgodnje. Po obilnem zajtrku in prevzetju malice za na pot smo se odpravili v mesto, kjer smo se ponovno srečali z dr. Čarjem. Ta nas je ta dan popeljal po bližnjih hribih, kjer smo lahko nabrali primerke za v geološki stolpec.

Pogledali smo si tudi redek primer dvojnega tektonskega okna. V zgodnjih popoldanskih urah smo se vrnili v Idrijo. Tam smo se okrepčali v bližnjem lokalu ter počasi vrnili na Hleviško planino. Tamkaj smo bili deležni odlične večerje. Preostanek noči pa je potekal v podobnem duhu kot noči doslej.

Četrtek, 20.7.2017

Četrtek je bil dan za počitek in grajenje geološkega stolpca. Nabrane primerke iz prejšnjih dni je bilo potrebno razbiti na manjše kosce, zmešati betonsko mešanico ter nato vse skupaj počasi graditi. Kosili smo tokrat na koči in sicer nam je kuhar pripravil odlične čevapčiče z vso potrebno prilogo. Popoldne je nekaj udeležencev šlo iskati primerke tufa po naročilu profesor Čarja, druga pa je nadaljevala z gradnjo stolpca. Po odlični večerji smo se v duhu prejšnjih noči zabavali v dobri družbi.

Petek, 21.7.2017

V petek zjutraj smo se v Idriji srečali z Jožetom Janežem, direktorjem podjetja Geologija Idrija d.o.o.. V njegovem vodstvu smo si pogledali gradbeno jamo, kjer bo čez nekaj časa stal supermarket. Razložil nam je potrebne inženirske posege ter stabilnost območja Idrije. Po krajšem sprehodu skozi mesto nam je pokazal več razpok, ki so priča precejšnjim premikom.

Nato smo se skupaj odpeljali do domnevno najglobljega jezera v Sloveniji: divjega jezera. V njegovi okolici smo si še pogledali nekaj hidrološko zanimivih točk. Zadnja izmed njih je bila v bližini kopališča bučke, kjer smo se nato ohladili.

DSC_0635-165

Treba se je dobro ohladiti…

Po počitku ob vodi smo se vrnili na planino, kjer nas je pričakala prijetna večerja.

 

Sobota, 22.7.2017

Vstali smo zgodaj ter se po odličnem zajtrku odpravili na pohod. Pot nas je vodila vse do oddaljenih sotesk Idrijce, kjer smo si ogledali plazovito območje. Nekateri smo se povzpeli na strma pobočja ter tvegali življenja v imenu znanosti.

Po počitku in malici smo se nato sprehodili do primernega kopališča, kjer smo se ohladili in preživeli večino dneva. Po vrnitvi na planino so se nekateri lotili nadaljnje gradnje ter zaključili s stolpcem. Dan smo zaključili z idrijskimi žlikrofi in pečenko (tradicionalno knapovsko večerjo).

 

Nedelja, 23.7.2017

Na naš zadnji dan smo se dodobra na zajtrkovali ter se odpravili na ogled Idrijskih klavž. To so bile nekakšne rečne zapornice, s pomočjo katerih so transportirali sveže posekan les v dolino.DSC_0646-169

Kasneje smo se še zadnjič osvežili v Idrijci ter se nato odpravili proti Ljubljani in drugih koncih Slovenije. Stolpec še danes stoji!DSC_0645-168

 

 

Zahvaljujemo se našim sponzorjem in podpori:

  • Geopark Idrija d.o.o.,
  • Študentska organizacija Ljubljana,
  • Študentski svet NTF.

 

Zahvala gre tudi dr. Jožetu čarju za vodenje dveh terenskih dni, g. Jožetu janežu za teresnki dan po Idriji, Martinu Gaberšku za vodenje po dolini Trebuše, Mojci Gorjup Kavčič pri izdelavi geološkega stolpca in predlogih za postavitev ter članom Planinskega društva Idrija.

Hvala!

 

Poročilo je zapisal Jan Vodušek.