Interdisciplinaren tabor študentov geografije na Filozofski fakulteti in študentov geologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti je letos potekal v Mežici, kjer se v okviru evropskega projekta, ki traja od leta 2007 do 2013, vzpostavlja geopark.
Geografe in geologe druži prav zaščita, ohranitev in spoštovanje do narave, čemur pa geopark tudi strmi. Na terenu smo spoznali geomorfološki okvir te okolice; kamnine, ki se tam nahajajo; prizadetost prsti, onesnaženje tal … Tabor pa je pripomogel tudi k večjemu sodelovanju študentov geografije in študentov geologije.
V petek, 5. aprila, smo se ob 9. uri dobili v TIC Topla z asist. dr. Urošem Herlecem, univ. dipl. inž. geol., ki je eden najbolj priznanih geologov tudi v tujini. Dan smo pričeli s kratkim uvodnim predavanjem o geološkem terenu v okolici Mežice. Po predavanju smo se odpravili v rudnik Topla, kamor smo 20 minut hodili v hrib in gazili po snegu, ki nam je segel do pasu. V rudniku smo si ogledali fosilne alge ter žile galenita in sfalerita. Kasneje smo se odpravili v Žerjav, kjer smo imeli predavanje o življenju rudarjev, nato smo si v manjšem muzeju ogledali tudi slike in razne stvari, katerih lastniki so bili rudarji. Za boljši vpogled, kako so takrat delali rudarji, smo se odpeljali v rudnik Mežica. Tam smo se opremljeni kot pravi rudarji usedli v vlakec, ki nas je odpeljal 3 kilometre pod zemljo. Prispeli smo v 8. nivo od 24. V rudniku je sledila zelo natančna predstavitev takratnega dela. Pogledali smo si tudi nekaj delov rudnika, ki niso namenjeni obiskovalcem. Tam smo našli skrilave glinence in wulfanit. Slednji je zelo značilen za ta rudnik. Po ogledu rudnika, ko nas je vlakec pripeljal nazaj na površje, smo odšli v muzej, kjer so imeli razstavljene razne kamnine, kot npr. galenit, ki so ga tudi kopali v tem rudniku. S tem se nam je današnji teren zaključil.
V soboto, 6. aprila, je teren vodil izr. prof. dr. Karel Natek z Oddelka za geografijo, ki je eden največjih strokovnjakov za naravne nesreče v Sloveniji. Ogroženost Slovenije z vidika naravnih nesreč je precej velika. Največjo vlogo igrajo tu poplave. Izmed bolj poplavno ogroženih območij pa sta tudi Mislinjska in Dravska dolina.
Osnovni poudarek je bil torej na recentnih fluvialnih geomorfnih procesih. Spoznali smo različne tipe poplav (hudourniške, tehnične) ter rabo prostora. Obravnavali smo tudi razvoj površja po koncu pleistocena (fluvioglacialne terase v Dravski dolini).
Zbrali smo se pri cerkvi sv. Pankracija na Grajskem griču nad Starim trgom, od koder je lep pogled na poplavno ravnico Suhodolnice in širjenje Slovenj Gradca. Sprehodili smo se ob podjetjih Prevent in Johnson Controls, kateri sta bili ravno novembra 2012 prizadeti zaradi tehničnih poplav. Nato smo se odpravili do Bukovske vasi, kjer se dobro loči starejšo človeško dejavnost, ki se je prilagajala poplavam, tako da le-te niso povzročale škode, in novejšo človeško dejavnost, ki je preprosto pozabila na naravne zakonitosti in je poplavno ogrožena.
Nato smo se odpravili do Dravograda ter si na primeru dravskih hidroelektrarn ogledali človeški poskus nadzora in energetskega izkoriščanja vode. Ob Dravi je bil teren tudi bolj geomorfološko orientiran, saj smo si ogledali starejše in današnjo teraso Drave ter spreminjanje pokrajine, za katero je v večji meri kriva fluvialna akumulacija le-te. Profesor je na podlagi grap predstavil hudourniške poplave. Teren se je zaključil pri HE Vuzenica.
V nedeljo, 7. aprila, smo se ob 9. uri dobili v CŠOD Peca, kjer nam je predaval asist. mag. Marko Zupan o pedologiji in degradaciji tal v Mežici in okolici. Po predavanju smo se odpravili na kmetijo, kjer nam je gospa povedala, kako so imeli probleme z onesnaženostjo, saj so imeli mimo hiše makadamsko pot. Tam je poleti dosti prometa in tako so avtomobili dvigovali onesnažen prah. Dolgo časa sta morala z možem hodit po uradih, da sta končno dosegla, da imajo sedaj mimo hiše asfaltno cesto. Po domačih dobrotah, ki nam jih je gospa ponudila in podarjenih dveh suhih salamah, smo se odpravili naprej do druge kmetije, kjer smo se okrepčali z domačimi salamami, skuto in štrudlom. Kasneje smo odšli v Črno na Koroškem. Tam smo se ustavili na dveh saniranih otroških igriščih, kjer smo s sondami jemali vzorce iz zemlje in si ogledali profil saniranih tal. S tem dnem so se nam terenske vaje zaključile.
Cilj tabora je bil tudi spoznati malo manj poznan del Slovenije, spoznati njihovo zgodovino, znamenitosti in dragocenosti ter se soočiti s problemi domačinov. S tem smo želeli spodbuditi domačine k drugačnemu ravnanju z naravo, saj sami storimo veliko hudega z nespametno gradnjo ob vodotokih, kar se pa nam tudi kasneje vrača z raznimi naravnimi nesrečami.

2. dan: Uvodno predavanje pri cerkvi sv. Pankracija na Grajskem griču nad starim trgom pri Slovenj Gradcu, kjer nam je predaval izr. prof. dr. Karel Natek.

Ogledali smo si kakšno škodo je pustila reka Drava, ko je poplavila. Na sliki se vidi do kje je segala reka.

3. dan: Je imel asist. mag. Marko Zupan predavanje o ˝onesnaženost okolja in sanacijski ukrepi v zgornji mežiški dolini.˝

Na otroških igriščih v Črni na Koroškem smo vzorčevali plasti, nato smo z Yamando določili, da so zgornji horizonti precej kisli, na stiku z matično podlago pa bazični.
Anja Jaklič